POLETNA ŠOLA NA KITAJSKEM S POSLOVNO LOGISTIKO

Profesorja na programu poslovna logistika Peter Trkman in Jure Erjavec sta v začetku julija v okviru University Immersion Program na Sichuan University v Chengduju uspešno izvedla predmeta Supply Chain Management in Introduction to Information Systems Management. Skupaj ju je poslušalo okoli 150 kitajskih študentov.

Odziv študentov najbolje povzame naslednja izjava enega študenta, ki se je udeležil SCM predmeta: “I am planning to apply for the university graduate school to further my study at supply chain management area, I think I’ve found some passion in this major.”

NAŠ PREDAVATELJ POSTAL PRODEKAN ZA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO IN DR. ŠTUDIJ

Odlična novica: naš sodelavec prof. dr. Aleš Popovič je postal prodekan EF za znanstveno-raziskovalno delo in doktorski študij. Še boljša novica: Aleš bo še naprej predaval predmet Informatizacija oskrbovalnih verig 2 na podiplomskem študiju Poslovne logistike.

 

Konferenca CUTTING EDGE of DIGITAL MINDS

V konferenčni dvorani ljubljanskega InterContinentala je 21. septembra potekala konferenca Cutting Edge of Digital Minds.

Številni govorci, ki so prišli širom Evrope in iz uspešnih podjetij, so razpravljali o 4. industrijski revoluciji, internetu stvari in procesu digitalizacije, njenih prednostih in slabostih, predvsem pa o tem, kako jo še bolj razširiti v evropske organizacije. Poleg slovenskih in tujih gostov je rezultate raziskave s področja digitalizacije predstavil tudi doc. dr. Jure Erjavec, predavatelj na programu Poslovna logistika, v programskem odboru konference pa sta prof. Jurij Jaklič in prof. Mojca Indihar Štemberger, oba iz Katedre za poslovno informatiko in logistiko.

O novih spoznanjih in perspektivah uglednih gostov boste študentje slišali na predavanjih in vajah v novem študijskem letu!

BO GLOBALIZACIJO ZAMENJAL PROTEKCIONIZEM?

Jože P. Damijan je 5. oktobra predaval na Nabavnem vrhu 2017. Strokovnjakom iz prakse je predstavil dilemo med globalizacijo in protekcionizmom Zaenkrat je nevarnost, da bi globalizacijo zamenjal protekcionizem, dokaj majhna. Polovica svetovne trgovine je posledica trgovanja s komponentami med državami v okviru verig vrednosti.

Prezentacija je tule: https://damijan.org/…/bo-globalizacijo-zamenjal-protekcion…/

Magistrski študentje boste več o teh temah, ki so ključnega pomena za večino podjetij, poslušali pri predmetu Strateški izzivi slovenske logistike.

ZAGREB: DELAVNICA IN STROKOVNO SREČANJE EurOMA 2017

Naša južna soseda, Hrvaška, je v sklopu razvojnega projekta sestavila iniciativo Jačanje konkurentnosti hrvatske proizvodnje, v sklopu katere je na Ekonomski fakulteti v Zagrebu potekalo srečanje – delavnica združenja EurOMA (European Operations Management Association). Na srečanju so sodelovali številni profesorji iz celotne regije z namenom krepitve vezi, izmenjave znanstveno-raziskovalnih spoznanj in  načrtovanja skupnega raziskovalnega dela.

Predavatelji s programa Poslovna logistika, Marko Jakšič, Borut Rusjan in Peter Trkman, so se prav tako udeležili 1st EurOMA Danube workshops. Na delavnici so predstavili svoje raziskovalno in pedagoško delo na področju poslovne logistike. Navezali so tudi številne koristne stike z drugimi profesorji iz te regije ter se dogovorili za morebitne strokovne ekskurzije.

SODELOVANJE Z GORENJEM

Kot smo že večkrat omenili, so uspešna podjetja tista, ki dinamično prilagajajo poslovne modele in znotraj oskrbovalnih verig razmišljajo o podpornih procesih in morebitnih tveganjih. Management tveganj se v oskrbovalnih verigah in proizvodnih podjetjih velikokrat ukvarja tudi z načrtovanjem zalog in povpraševanja, ki predstavljata pomembni aktivnosti v uspešni nabavi in oskrbi. V ta namen so v sredo v podjetju Gorenje Servis organizirali interno mednarodno konferenco, na kateri je z enournim predavanjem z naslovom Spare parts inventory management sodeloval tudi predavatelj s programa Poslovna logistika, prof. Marko Jakšič.

KAKŠNA BO PODOBA LOGISTIKE V LETU 2017?

Predavatelj na programu Poslovne logistike, Kristijan Stamatović, je svoja razmišljanja o razvoju logistike v tekočem letu zbral za časnik Finance, kjer je občasni kolumnist. Kot meni Kristijan, lahko med logisti pričakujemo številne manjše in tudi večje prevzeme, ki bodo vodilne igralce utrdili na položajih. Vprašanje je zgolj, če imajo ti ambicijo ustvariti monopol, ali zgolj izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja poceni denar in obubožana konkurenca. Namreč, zadnji dve leti smo priča tektonskim spremembam v globalni logistični industriji, ki pa so se napovedovale že nekaj časa. Skupna vrednost prevzemov samo v letu 2015 v logistični industriji presega sto milijard dolarjev, kar je vsaj trikrat več kot povprečno številna leta prej.

Med razlogi za tektonske spremembe Kristijan omenja, da so se ladjarji ušteli pri predvidevanju rasti globalnega gospodarstva in posledično globalne trgovine. Naročali so čedalje večje ladje, katerih dobava traja več let, medtem pa se je rast upočasnila. V neki točki je bilo občutno preveč zmogljivosti glede na obseg povpraševanja. Poleg tega digitalizacija močno razburja logistično srenjo, saj so pričakovanja velika, obljube nejasne, rezultati pa še bolj. In v 2017? Kot pravi Kristijan, gotovo se bodo združitve in prevzemi nadaljevali, ostaja pa vprašanje, ali bodo vse večji ladjarji in logisti lažje dosegali rast ali pa smo to morda že vse doživeli v kakšni drugi industriji, ki je svojo cikličnost že pokazala, in bomo čez čas priča še kakšnemu stečaju ali situaciji, kjer bi se (pre)velika podjetja spet razdruževala, razkosavala na dobičkonosne divizije in ugašala nedobičkonosne.

RAZVOJ SLOVENSKE LOGISTIKE

Predavatelj na programu Poslovne logistike, Kristijan Stamatović, je svoja razmišljanja o razvoju slovenske logistike tokrat zbral za časnik Finance, kjer je občasni kolumnist. »Tisti, ki z budnim očesom spremljamo stanje in razvoj slovenske logistike, ugotavljamo, da se ji v zadnjih letih v javnosti precej več posvečamo, tako politično kot ekonomsko. Žal je pa to bolj ali manj vse, kar lahko povemo pohvalnega o današnjem stanju in (ne)razvoju slovenske logistične industrije. Kristijan pojasni, s čim razpolagamo in kakšne so razmere na področju infrastrukture, transportnih in logističnih podjetij, na področju znanja, šolstva in izobraževanja in ponudi rešitve: »prav tako bi se lahko bolj povezali s tujimi izobraževalnimi institucijami, ki imajo poznavalce tega področja. V to smer se nekatere izobraževalne institucije že trudijo. Ti strokovnjaki bi v nekaj generacijah lahko izučili zadostno število domačih študentov in profesorjev, ki bi lahko to novo, osveženo, aktualnejše in aplikativno znanje prenašali na nove generacije in ga seveda tudi nadgrajevali«. Kot meni naš predavatelj, v Sloveniji ne smemo pozabiti, »da ne potrebuješ dostopa do morja (Avstrija) ali velikega domačega trga (Nizozemska), da postaneš pomemben svetovni igralec v logistiki«.

Več o razvoju slovenske logistike preberite tukaj.